Višina nadomestila plače v karanteni

Državni zbor je 9. 7. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (t.i. PKP4). Zakon je bil v Uradnem listu objavljen 10. 7. 2020 in je začel veljati z 11. 7. 2020..

 

Zakon med drugim določa, da bo nadomestila plač delavcev v karanteni krila država. Tako se breme izplačila nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, do konca septembra preloži na državni proračun. Višina nadomestila je odslej odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Za delavce, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko organiziral delo na domu, se dejansko položaj ne spreminja, saj bodo delo opravljali in zanj prejeli plačo. Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim delodajalec dela ne bo mogel organizirati na domu, pa velja naslednje:

Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo pri opravljanju dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal - 100% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo po vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 % njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Odsotnost delavca, ki pa mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, se bo presojala enako kot do sedaj in sicer glede na pogoje, podane za nastanek višje sile. V kolikor so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje ne bodo izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti), potrebno pa je poudariti, da je tudi v takšnih primerih treba preveriti vse okoliščine posameznega primera in odrejeno karanteno in nemožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh podanih dejstev. Na novo pa določa zakon za te primere izjeme na temelju določenih osebnih okoliščin in v treh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določeno za primer višje sile (v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače). Te izjeme so smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, rojstvo otroka.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače bo delodajalec uveljavil z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo nadomestila plače za te primere pa bodo delodajalci lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020.

 

Članek v originalu.

                                                                                                Svetovalka SPOT

                                                                                Barbara Mesarec Jakopič, mag. manag.

 

Viri:

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija