Kaj pomeni preklic epidemije za obrtnike, podjetnike in delodajalce, ki so koristili ukrepe ZIUZEOP?

Vlada je 14. 5. 2020 na svoji dopisni seji sprejela Odlok o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), s katerim je preklicala epidemijo novega koronavirusa. Kljub preklicu epidemije pa splošni in posebni ukrepi sprejeti na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih še vedno ostajajo v veljavi tudi po 31. maju 2020. Še vedno bo potrebno upoštevati oz. držati distanco, v zaprtih prostorih nositi maske in upoštevati druge ukrepe vezane na opravljanje posameznih dejavnosti.

 

Bodo pa z 31. 5. 2020 prenehali veljati ukrepi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19. Tako bodo samozaposleni, ki so imeli škodo zaradi epidemije, upravičeni do izplačila temeljnega dohodka in oprostitve plačila prispevkov le še za mesec maj. Prav tako delodajalci za delavce, ki delajo, za delo opravljeno od 1. junija 2020 dalje, ne bodo več opravičeni do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Za čakanje na delo se bodo v obdobju od 1. 6. 2020 do 30. 9. 2020 uporabljale določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), če seveda nova interventna zakonodaja ne bo vplivala na uporabo ZIUPPP.

Je pa seveda potrebno opozoriti, da delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo po ZIUPPP) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo.

Po ZIUPPP je namreč prepovedana uvedba samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov in ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Kot pogoj za uveljavitev delnega povračila pleče bo moral delodajalec sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V primeru kršitev bo delodajalec sankcioniram z globo od 3.000 do 20.000 eur.

 

Članek v originalu. 

                                                                                          Svetovalka SPOT

                                                                          Barbara Mesarec Jakopič, mag. manag.

 

 

Viri:

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija