Vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti

Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti zavezujeta delodajalce, da so dolžni voditi evidenco o izrabi delovnega časa svojih zaposlenih. Evidenca se za posameznega delavca prične voditi z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi in preneha z dnem prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

Gre za vodenje evidence delovnega časa na dnevni ravni v obliki števila opravljenih delovnih ur posameznika, ki med drugim služi tudi kot podlaga za pripravo podatkov za obračun plač. S spremembo zakonodaje pa bo v prihodnje beleženje delovnega časa zahtevalo kar nekaj več birokracije. 

V mesecu novembru 2023 se bodo namreč na tem področju začele uporabljati spremembe, ki so bile v Uradnem listu RS, št. 50, objavljene v začetku meseca maja 2023. Torej, na kakšne spremembe se moramo pripraviti po noveli Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti?

 

Na podlagi 18. člena zakona bo moral delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke:

  1. podatke o številu ur,
  2. skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega, z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
  3. opravljene ure v času nadurnega dela,
  4. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca z oznako vrste nadomestila,
  5. neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo place v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov, z oznako vrste nadomestila,
  6. neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
  7. število ur pri delih na delovnem mestu, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa,
  8. čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
  9. izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
  10. opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
  11. opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
  12. tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

Hkrati pa novela zakona vključuje pravico delavcu, da mu delodajalec zagotavlja vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Pravico ima zahtevati, da ga delodajalec pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec in pa, da ga enkrat tedensko pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Vsekakor bodo dodatne evidence od delodajalcev terjale več administrativnega dela in ažurnosti, predvsem pa v primeru kršitev določenih zakonskih predpisov vodenje evidence v elektronski obliki, kar pa bo predstavljalo tudi finančno obremenitev.

Kljub temu, da je za pripravo na uvedbo novosti še dovolj časa, pa je med delodajalci zaznati precej nejevolje, saj se poraja veliko vprašanj in nejasnosti glede pravilnega vodenja evidenc delovnega časa v posebnih primerih, ko delavci svoje delo opravljajo na terenu ali na domu. Verjamem, da se bodo z ustrezno preučitvijo posameznih zakonskih določil in dodatnimi pojasnili pristojnih institucij vse dileme ustrezno interpretirale, da bo z uvedbo uporabe čim manj težav.

 

Članek v originalu (31. 5. 2023).

 

Svetovalka SPOT

Barbara Mesarec Jakopič, mag. manag.

 

 

Viri:

 

 

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija